upravljanje s percepcijo ali manipulacija

Upravljanje s percepcijo ali manipulacija?

Percepcija pomembnejša od realnosti?

Kaj pravite: ali živimo v prijaznem vesolju ali v neprijaznem?

Morda se ne boste strinjali ne z eno ne z drugo oznako, ampak boste rekli: kakor kdaj, odvisno, kako so nam zvezde naklonjene.

Morda se ob tem celo označite za realista in ste ponosni, da ste zmožni prepoznati tako slabosti kot prednosti.

A percepcija je pomembnejša od realnosti!

Realizem ni ravno najboljši vodič k osebni sreči

Raziskovalci so ugotovili, da je najbolje biti optimist (ali realni optimist, če že hočete). Tudi dokazano je, da so optimisti bolj uspešni v življenju.

Čeprav bo realist, ki se je znašel v labirintu, pravilno in realno prepoznal, kje se nahaja, in tudi realno ocenil, da je v zelo zapleteni situaciji, iz katere bo velik izziv najti pravo pot do izhoda, ga bo njegov realizem prej oviral na poti do izhoda kot optimista. Optimist bo namreč zaradi svojega idealiziranja bolj uspešen pri doseganju svojega cilja.

Zanimivo, vsi živimo na istem planetu, pa imamo tako različne percepcije iste stvari. Za nameček pa to vpliva tudi na naše dosežke.

Tu se zadeva lahko zaplete: na primer vaš sodelavec ima o sebi percepcijo, kako je učinkovit in odgovornen, vam pa se zdi popolnoma nezanesljiv in prepočasen pri delu.

Test skladnosti naše in tuje percepcije

Zato je priporočljivo občasno stestirati, kako se vaša percepcija sebe ali vašega podjetja ujema s percepcijo drugih, kako vas vidijo.

Seveda, če ste dovolj pogumni, da se soočite z morebitnim neskladjem vaše predstave in predstave drugih, je to zelo pametno občasno narediti. Zagotavlja rast in napredek. Tako za posameznika kot za podjetje.

Percepcija v funkciji preživetja ne objektivnosti

Odličen primer varljivosti percepcije pa je tudi znan McGurkov efekt, ki kaže na to, da je naša percepcija oblikovana za to, da nam zagotovi preživetje, in ne da nam zagotovi točnost in popolno objektivnost. Ljudje svoje čutne informacije združujemo tako, da nam ustvarijo smisel in podprejo naša globoko zakoreninjena prepričanja.

 

Upravljanje s percepcijo strank za podjetje ključnega pomena

Kakorkoli, pustimo to, ali smo realisti ali optimisti – kako drugi zaznavajo vaše podjetje, je ena najpomembnejših stvari pri vašem poslu. Prav tako je to pomembno tudi za posameznika. Kar je dandanes večina že osvojila. Kot lahko vidimo na Facebooku ali drugih družbenih omrežjih. Številni uporabniki družbenih omrežij znajo namreč dobro upravljati svojo podobo, da v očeh drugih gradi želeno zaznavo. (Ok, pustimo to, da jih je še vedno veliko takih, ki ‘prodajajo’ premočno, ali pa smetijo digitalni prostor z nepomembnimi mašili ali nepotrebnimi čustvenimi izlivi.)

Piarovci – upravljalci percepcije

Na graditvi pozitivne precepcije pa intenzivno delajo tudi podjetja in blagovne znamke. To pa za njih počnemo tudi mi, piarovci. Seveda, ni problema, lahko nas po novem kličete tudi upravljalci percepcije. Nekoč smo se definirali kot povezovalci med podjetjem in njegovimi javnosti. Pri čemer smo na stvari gledali predvsem z vidika posredovanja informacij tem javnostim skozi različne kanale. Seveda to še vedno počnemo, le da imamo to zdaj že v mezincu, zato smo bolj osredotočeni na samo naravo odnosov z javnostmi – na ustvarjanje želene percepcije skozi te aktivnosti, ki bodo podjetju prinesle še več zadovoljnih odjemalcev.

Vse bolj ozaveščeni potrošniki na lovu za družbeno odgovornimi idejami

Glede na stopnjo družbenega razvoja dandanes za podjetja ni več dovolj, da ustvarjajo produkte, ki jih uporabniki potrebujejo ali želijo kupovati. Potrošniki postajajo vse bolj ozaveščeni in želijo kupovati tudi produkte, ki bodo imeli na družbo ali planet pozitivne učinke.

Seveda pri tem ne sme iti le za placebo učinek, temveč morajo biti v ozadju tudi konkretne aktivnosti. Za to se v prvi vrsti borimo ravno piarovci in komunikatorji, saj nas nanazadnje plačujejo, da gradimo dobre odnose. Te pa so lahko dobri, če temeljijo na zaupanju in trdnih temeljih.

Priznam, občasno v koristne namene manipuliram s percepcijo bližnjih

Pa morda kljub vsemu upravljanje percepcije obtožite manipulativnosti. Ne bom se drznila temu ugovarjati. Zagotovo je vsaka oblika prepričevalne komunikacije v sebi manipulativna. To velja tako za marketing, odnose z javnostmi, prodajo, izobraževanje, vzgojo, politiko… A kljub temu trdim, da ni vsaka manipulacija slaba.

Ko gradim percepcijo svojih otrok glede pomena zdravega prehranjevanja – da je zdrava hrana za njih boljša kot sladkarije, jih tudi na nek način manipuliram, da bi zaužili več zdravih živil. A pri tem nimam kančka slabe vesti. Nasprotno. Celo ponosna sem nase.

Prav tako nimam slabe vesti, ko gradim percepcijo svojega moža, da ima privlačno ženo. V tem primeru je celo on ponosen name, he he.

Priznam, tudi na Facebook ne bom dala slik, na katerih si nisem všeč. Pa tudi ne bom izlivala negativnih komentarjev ali žaljivk do drugih, ker to ni v skladu z mojo politiko.

Vse to lahko na nek način označimo kot manipulacijo. A takšna manipulacija je v mojih očeh koristna, ker tako meni kot mojim bližnjim in moji širši javnosti prinese več prednosti kot slabosti.

Percepcija znamk nudi tudi užitek 

Podobno velja za podjetja ali blagovne znamke.

Spomnim se tudi pred leti, ko so me prijatelji, ki so bili takrat včlanjeni v nek mrežni marketing prepričevali, da prek tega mrežnega marketinga lahko kupim bolj kakovostne izdelke po ugodnejši ceni, ker pač ne plačam blagovne znamke (ki je razumljivo dražja, ker je vračunan še vložek za marketinške ativnosti). Njihova trditev je bila, da je prihodnost izdelkov in storitev v tem, da se bodo prodajala brez blagovnih znamk.

A do zdaj ne vidim, da se je to zgodilo. Niti ne verjamem, da se bo.

Ljudje kupujemo tudi z očmi in na podlagi naše percepcije. Še več, ta percepcija nam zagotovi tudi določene užitke ob uporabi izdelka.

Seveda je kakovost na prvem mestu. A kako bomo prepoznali kakovost, če bo izdelek brez blagovne znamke?

Zaradi strokovnjakov, ki upravljajo z našo percepcijo in skrbijo za komunikacijo z nami, imamo kupci tudi določene informacije o izdelkih.

Zakaj torej kupujemo spirulino od določene blagovne znamke, ko pa ima večina ponudnikov izdelke od istega dobavitelja?

Upravljanje s precepcijo ni škodljivo, če je upravljalec etičen  

Upravljanje s percepcijo ni nekaj slabega ali nemoralnega.

Pomembno je, da to počnemo profesionalno in v dobro vseh vpletenih. Zato je pri tem ključno, da so v ozadju moralni razlogi.

Tako kot je vsako orodje lahko dobro ali slabo.

Na primer nož je lahko uporabno orodje in pripomoček pri ustvarjanju številnih koristnih izdelkov ali jedi. Lahko pa je tudi morilsko orožje.

Prav tako je lahko internet uporabno orodje, prek katerega lahko delimo številne pozitivne informacije. Seveda pa je lahko zelo sporno orodje, če ga uporabimo za širjenje in propagando negativnih idej.

Po drugi strani pa ima tudi upravljanje s percepcijo svoje omejitve. Čudežev ne moremo ustvarjati. Težko boste verjeli, če vas bom hotela prepričati, da Tina Maze v resnici ne mara smučanja.

Primer graditve percepcije javnosti

Ekologičen je en tak odličen primer projekta, s katerim smo bili pred nekaj leti pionirji v spreminjanju percepcije Slovencev do zdravega, ozaveščenega načina življenja. Takrat so se večini naših znancev morda zdele naše ideje in razmišljanje nenavadne, medtem ko so zdaj po nekaj letih oni prišli do podobnih ugotovitev. Zdaj pa oni mene presenetijo, ko rečejo, da bolj zdravo živijo, da ne uživajo sladkorja ali da so na postu in podobno. Če si 6 let nazaj komu v Sloveniji omenil presno hrano, te je večina čudno gledala, zdaj pa je nekaj čisto običajnega (pogosto celo zaželenega), da na novinarski konferenci ali drugih dogodkih vključimo organske, presne, veganske cateringe.

S pravim sporočilom, je spremembe v percepciji ljudi mogoče hitro doseči.

Ključna vprašanja za raziskavo percepcije ciljne javnosti

Da pa bi bilo sporočilo pravo, percepcije, moramo najprej vedeti, kakšna je trenutna percepcija in kaj vpliva nanjo. Kar pa pomeni, da moramo najprej narediti raziskavo, v kateri bomo ugotavljali:

  • S kom imamo opravka – katere so ciljne javnosti, ki nas zanimajo?
  • Kako te ciljne javnosti gledajo na stvari, o katerih želimo ustvariti želeno percepcijo?
  • Na kakšen način lahko najlažje ustvarimo, okrepimo, spremenimo to percepcijo?
  • Ali imamo na voljo ustrezna sredstva?
  • Kakšen je naš časovni okvir?
  • Ali bomo lahko izmerili dosežene rezultate?

 

Včasih je bolje spremeniti percepcijo, namesto realnosti!

Precepcijo (lastno ali od drugih) spreminjamo, da stvari postavljamo v različne kontekste!

 

Za konec pa še eno zanimivo vprašanje za vas, na katerega lahko odgovorite spodaj v komentarje (dajte domišljiji prosto pot):

Če bi lahko upravljali s percepcijo/realnostjo drugih – kaj bi naredili z njo?

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>