Žiga Vavpotič

Kako graditi poslovni uspeh s sodelovanjem, pravo komunikacijo in pravičnostjo?

Internet, družbeni mediji, Googlov algoritem, mobilne aplikacije… Vse digitalne aplikacije delujejo po sistemu sodelovanja in širjenja odnosov z ostalimi igralci na trgu. Bolj ko mrežimo v digitalnem svetu, bolj smo nagrajeni s prepoznavnostjo. Nič kaj dosti drugače ni v tem pogledu v fizičnem svetu.

Delitev ali kot pravimo v slengu ‘šeranje’ in povezovanje so ključni za graditev potrošniške kulture in ustvarjanja privržencev oziroma plemen v okviru blagovnih znamk (kot jih imenuje marketinški guru Seth Godin).

Številni servisi, kot so Air BnB in podobni so uspeli ravno po zaslugi razširjanja informacij od ust do ust.

Vse to pa je posledica zduževanja, povezovanja in sodelovanja najrazličnejših strokovnjakov, poslovnežev, kreativncev, raziskovalcev… Te so v svoji strastni ustvarjalnosti združili glave in moči, da so prišli do inovativnih aktivnosti v znanosti, kulturi in poslu.

Če bi vsak od njih ždel v svojem brlogu in ga ljubosumno branil, ne bi bil napredek tako hiter. Nenazadnje se je napredek pohitril tudi po zaslugi interneta, ki nas je še bolj povezal in po vrhu omogočil tudi večjo transparentnost informacij.

Naša lepša prihodnost se tako skriva v naši zmožnosti za povezovanje s soljudmi.

Prav tako je za boljši jutri ključno odstiranje in oživljanje idej, ki so zakopane globoko v naši preteklosti.

Za oživljanje starih idej in povezovanje pa je potrebna določena stopnja zrelosti oziroma pripravljenosti na nenehno osebnostno rast in učenje. Šele tako smo pripravljeni na kooperativno komunikacijo, ki ni omejena zgolj na ideje znotraj ene generacije, temveč tudi na medgeneracijsko sodelovanje.

Vsekakor se bo boljše pisalo družbam, podjetjem, organizacijam, državam, ki bodo manj hierarhično ustrojene ter bodo gradile predvsem na sodelovanju, povezovanju, odprtosti, večji pravičnosti in radodarnosti. Te bodo nagrajene z večjo rastjo in inovacijami. Že zdaj lahko vidimo številne primere dobrih praks, ko kooperativna podjetja ustvarjajo boljši svet.

Tak primer je zagotovo avstrijski Sonnentor, ki proizvaja najboljše čaje in začimbe na svetu. Kot je v članku odlične družbeno odgovorne novinarke Alje Tasi dejal ustanovitelj Sonnentorja – Johannes Gutmann, ki je predstavil zgodbo podjetja: »Svetovali so mi, naj odpustim sto ljudi. Pa sem odpustil svetovalce!« 

Omeniti moram tudi francosko podjetje, našega prijatelja, ki se ukvarja z nepremičninami, Robin des Toits in kot nekakšen novodobni Robin Hood oziroma Robin Wood del svojih prihodkov namenja revnim Francozom.

Nenazadnje je družbena odgovornost zapečena tudi v DNK našega podjetja Fenomena, saj del sredstev namenjamo za promocijo zdravega načina življenja prek Zavoda Ekologičen, ki skrbi za upravljanje spletnega portala Ekologičen in promocijo partnerskega kmetijstva.

Zato sem si že nekaj časa želela v Fenomenino spletno oddajo Kontekst povabiti Žigo Vavpotiča, pobudnika projekta Simbioza, ustanovitelja in dolgoletnega strokovnega direktorja Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon ter avtorja Srčne knjige mojega življenja. Žigo Vavpotiča, ki sem ga spoznala na Londonski šoli za odnose z javnostmi (LSPR), sem si zapomnila predvsem kot odličnega komunikatorja, velikega povezovalca in za sabo v življenju pušča zelo pozitivno sled. Njegove specialitete so predvsem medgeneracijsko povezovanje in spreminjanje Slovenije v mentorsko državo. 

Žiga Vavpotič se mi zdi idealen sogovornik na temo konstruktivne, povezovalne komunikacije, ki nam lahko razkrije številne trike in ideje za bolj konstruktivno komunikacijo, ki nam omogoči sodelovanje in številne poslovne uspehe.

Ko sem razmišljala, kaj je pri Žigi Vavpotiču drugačnega in posebnega od ostalih, kaj mu pomaga pri uspehu, sem sklenila, da so to odprtost, pozitivnost, velika pripravljenost za sodelovanje, pogum. Kako pa je sam pokomentiral moje domneve, pa si lahko ogledate v posnetku.

 

 

V sproščenem, zabavnem in energičnem klepetu sva obdelala zanimive tematike:

  • od nasvetov za bolj uspešno sodelovanje (tudi s tistimi, ki nam niso preveč simpatični ali niso kompatibilni z nami)
  • medgeneracijske komunikacije
  • značilnosti posameznih generacij (X, Y, Z, generacije veteranov, generacije blaginje…)
  • mentorstva
  • do številnih lekcije iz sodelovanja, ki jih je Žiga Vavpotič doživel na svoji življenjski poti…

 

Kateri generaciji pa pripadate vi sami? Katera generacija vas najbolj obrkoža v vašem delovnem okolju in kakšna komunikacija z njimi se je izkazala kot najuspešnejša? Kako bi se vam zdelo najbolj idealno, da bi predstavniki te generacije komunicirali z vami, da bi se izognili nepotrebnim konfliktom?

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>