Medijska konstrukcija realnosti

Kako mediji vplivajo na naše razmišljanje, prepričanja, percepcijo realnosti?

Lenart J. Kučič: Medijskih kanalov je več, ne pa nujno tudi informacijskih virov

 

Če ste prepričani, da imate zaradi interneta dandanes večji dostop do informacij, vas morava z mojim sogovornikom novinarjem in kolumnistom Sobotne priloge Dela, Lenartom J. Kučićem razočarati. Res se morda na prvi pogled zdi, da smo rojeni pod srečno zvezdo, ker živimo v tem času, ko so nam vse informacije iz vseh koncev sveta iz najrazličnejših virov dostopne le s klikom. A prava resničnost je dosti drugačna. Čeprav mi je žal, da vam s tem morda razblinjamo lepo iluzijo, je prav, da se tega zavedamo, da lahko ohranimo kritično distanco, odprt um in se obranimo pred morebitno manipulacijo.

 

To, da mediji oblikujejo naše razmišljaje in percepcijo realnosti, vemo. Vprašanje pa je, ali vemo, kako mediji to počnejo? In še pomembneje: kako lahko vsak od nas, kot ‘konzument’ medijskih vsebin, ohrani kritično distanco do slišanega na TV, radiu, v spletu in časopisih; skratka kako ohraniti široko obzorje, kljub vplivu, ki ga imajo mediji na naš način razmišljanja.

 

Lenart J. Kučić se mi je zdel več kot odličen sogovornik, ki ga globoko spoštujem še iz mojih novinarskih časov, ko sem občudovala njegovo inovativno razmišljanje, širok zorni kot in kritično distanco do medijev, tehnologije, informacij… Lenart J. Kučić pravi, da verjame v McLuhanovo modrost, da je za napovedovanje prihodnosti najprej treba razumeti sedanjost.

 

Tako je danes novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela, Lenart J. Kučić avtor številnih raziskovalnih člankov o medijskem lastništvu in medijski politiki, spremembah, ki jih prinaša združevanje medijske, telekomunikacijske in informacijske industrije, zgodovini tehnoloških revolucij. Več let je bil tudi član Delove gospodarske redakcije, v okviru katere je urejal strani Infoteh. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, študijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Še vedno je aktiven pri številnih revijah, spletnih portalih, piše tudi svoj blog in za mrežo podkastov Marsowci (katere soustanovitelj je) pripravlja oddaji o branju in fotografiji.

 

Lenart J. Kučić

Lenart J. Kučić, Vir: lenartkucic.net

 

Kakšen je vpliv medijev na percepcijo ljudi danes, ko je medijska pokrajina dosti bolj raznolika kot nekoč, ko si lahko praktično na prste ene roke naštel vse medije, danes pa je informacijskih kanalov toliko, da so stvari skoraj neobvladljive?

 

Medijskih kanalov je več, ne pa nujno tudi informacijskih virov. Kvalitativne študije interneta kažejo, da se velika večina spletnih komentatorjev, blogov in družabnih omrežij še vedno napaja iz tradicionalnih medijev in druge ustvarjalne industrije.

Druga pomembna dejavnika sta prevlada velikih informacijskih platform (Googla, Appla, Facebooka, Amazona …), ki obvladujejo zelo velik del spletnih iskanj, klikov in minut, ki jih preživimo na spletu – na računalniku ali osebnih mobilnih napravah. Ter ideja algoritemskih »mehurčkov«, ki vsakemu uporabniku spletnih storitev prikazujejo prilagojene vsebine.

Tako vplivnih informacijskih vratarjev v času tradicionalnih medijev nismo poznali niti na trgih, kjer so prevladovali veliki medijski lastniki ali države (v avtoritarnih režimih). Zato je navidezno neskončen medijski pluralizem, o katerem so sanjarili zgodnji teoretiki interneta, zgolj navidezen.

 

Na kakšen način lahko mediji vplivajo na to, o čem razmišljamo?

 

Na to vprašanje verjetno najbolje odgovori kar moj sogovornik, ki je postavil teorijo medijske agende.

Njegove poglede bi lahko nadgradili še z omenjenimi algoritemskimi mehurčki, ki dejavno vplivajo, katere informacije bomo videli in usmerjajo uporabniško obnašanje. Trgovine in družabna omrežja zelo dejavno uporabljajo takšna orodja.

 

Kako se obranimo pred ‘manipulacijo’ s strani medijev oziroma kako ohranimo široko obzorje? Kako lahko razmišljamo o določenih temah brez vnaprejšnjih prepričanj (nepristransko)?

 

Nesmiselno se je pretvarjati, da nimamo vnaprejšnjih prepričanj, saj smo novinarji in bralci predvsem zelo človeški.

Colbert je opisal zelo zanimiv pojav – »resničnostnost«, ki je zelo koristen za razumevanje interneta. Socialni psihologi so z neštetimi poskusi ugotovili, da si ljudje večinoma ne ustvarjajo prepričanj iz argumentov, ampak selektivno iščejo argumente, ki potrjujejo njihova prepričanja. Internet je idealno orodje za utrjevanje prepričanj, saj lahko še za tako nišno teorijo zarote najdemo somišljenike, ki potrdijo naše razmišljanje.

Za razmeroma učinkovito obrambo pred mediji si je treba vedno zastaviti nekaj preprostih vprašanj: kako verodostojen je vir (navaja vire in sogovornike, njihove ustanove in morebitne politične ali gospodarske povezave …), v kakšnem okolju se nahaja, kdo so njegovi ustanovitelji ali lastniki … In se ravnati po načelu, ki ga je pred stoletjem zapisal dolgoletni urednik Guardiana C. P. Scott: Comment is free, but the facts are sacred.

 

Kritično razmišljanje lahko na drugi strani zopet prinaša past za ljudi, da jih pritegnejo zagovorniki skrajnih ideologij ali predstavniki različnih kultov. Kako torej vzdrževati ravnotežje?

 

Kritično razmišljanje ne pomeni iskanja velike in dokončne resnice, v katero bi lahko nekritično verjeli. Nasprotno.

 

Zaradi poplave negativnih novic v medijih se čedalje več izobraženih ljudi odloča za prenehanje spremljanja nekaterih osrednjih medijev. Kaj pravite na to? Je mogoče kljub temu spremljati medije (saj je to za nekatere nenazadnje nujno zaradi posla) in ohraniti kritično distanco?

 

Samo izobraženih? 😉

Medije je mogoče kritično brati na več načinov. Kako različni mediji poročajo o enakem dogodku? Katerim namenjajo več in katerim manj pozornosti? Katerih dogodkov ali pogledov sploh ni v medijih? Vse to odraža razmerja družbenih moči in »duh časa«, ki ga ne sme zanemariti noben kritičen opazovalec družbe.

Vendar je to le en pogled na medije. Mediji tekmujejo za našo pozornost, veliko bralcev išče predvsem zabavo ali svoj prostor v družbenem okolju – kakšna so merila uspešnosti, vrednote, kdo kaj počne s kom … Kar so za našo družabno vrsto pomembne preživetvene strategije. Uspeh družabnih omrežij in internetnih storitev kaže, da je internet verjetno primernejši za izpolnjevanje naših družbenih/družabnih potreb kot so tradicionalni mediji. Zato se je velik delež človeške pozornosti pač preusmeril na druge kanale.

Mediji (medijska industrija) so navsezadnje morda samo krajša zgodovinska anomalija, kar trdi Tom Standage.

 

Kako vi spremljate medije? Redno vsako jutro pregledate novice, ali jih pregledujete kampanjsko (na več dni), ali morda le zvečer spremljate poročila? Imate raje fizične izdaje novic, časopisov, revij, ali prisegate na spletne novičarske portale? Morda imate čisto svoj sistem? Kateri mediji se vam zdijo najbolj verodostojni?

 

Na tej povezavi, si lahko ogledate intervju z dr. Jožetom Vogrincem, profesorjem kulture in medijev iz Filozofske fakultete, v katerem predstavlja svoje razmišljanje o tem, kako ohraniti kritično razmišljanje in se bolj zanašati na svojo zdravo pamet.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>