Jože Vogrinc

Krmarjenje v informacijski džungli z ohranitvijo zdrave pameti

Kako mediji gradijo resničnost, v katero verjamemo?

Na račun medijev ostajamo na tekočem z dogajanjem v naši okolici in po svetu. Novinarji pridno zbirajo informacije in nam jih posredujejo prek različnih oddaj, ki jih predvajajo na radiu ali televiziji in prek različnih člankov v posameznih rubrikah v časopisih ali na spletnih portalih.

 

A dandanes smo vse bolj ozaveščeni in nam je jasno, da so zgodbe podane iz različnih zornih kotov, ki lahko popolnoma spremenijo ali izkrivijo predstavljeno realnost.

 

Vse več ljudi mi pove, da so prenehali brati časopis, gledati TV ali poslušati radio, ker se jim zdijo vsebine pristranske ali preveč negativne, histerične ali preprosto preveč rumene.

Svoj informacijski primanjkljaj pa tako raje nadomestijo s spremljanjem različnih alternativnih virov informacij, ki jih pišejo različni posamezniki ali strokovnjaki na internetu in jih deijo prek svojih kanalov (spletnih strani, blogov, družbenih omrežij…).

 

Kljub temu se v nobenem primeru ne moremo izogniti, da spremljamo le del resničnosti, ki je predstavljena skozi prizmo pripovedovalca in je kot taka še vedno subjektivna.

 

Še več, pogosto celo pozabimo ali odmislimo to pristranskost novic in podanih zgodb, ko spremljamo poročila ali beremo članke, saj nas tako potegnejo. Pa tudi če se zavemo, nimamo vedno volje, znanja, časa in energije, da bi se pred tem obranili.

 

Pa vseeno se ne moremo kar vdati, češ “tako pač je”. Kako lahko s tem živimo? Kako lahko uspešno krmarimo v informacijski džungli in ohranimo zdravo pamet?

 

Odgovore na to vprašanje nam je tokrat pomagal poiskati doc. dr. Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev, profesor na Filozofski fakulteti, ki je raziskoval, razmišljal in študijsko preučeval delovanje medijskega konstrukta realnosti.

 

Kako on gleda na novice, kako se informira in kaj nam svetuje?

Glede na to, da je medijska pokrajina danes dosti bolj raznolika kot nekoč, ali smo potemtakem bolje informirani ali še vedno vlada informacijski monopol?

Govorila sva tudi o tem, kako nas mediji prepričajo, da verjamemo, da se je nek dogodek zares zgodil in na podlagi česa verjamemo neki osebi.

Kako različne konstrukcije realnosti tekmujejo med sabo, katera se na koncu uveljavi kot bolj prava?

Kako interesi vplivajo na graditev resničnosti, v katero verjamemo?

Kakšni so kriteriji, kateri dogodek bo postal vreden novinarske obravnave in poročanja o njem?

Kako novinarji ponotranjijo kriterije, po katerih potem pripravijo svoje vsebine?

Mediji vplivajo na naše razmišljanje – to je dejstvo. A kako lahko kljub temu ohranimo široko obzorje in kritično distanco?

Človek ima naravno potrebo po pripadnosti in prilagoditvi skupini. Kako lahko ob tem ohrani zanašanje na lastno razmišljanje in zdravo pamet?

 

Oglejte si intervju z doc. dr. Jožetom Vogrincem…

 

 

Sogovornik Jože Vogrinc v pripetem intervjuju opozarja, da komercialni mediji v resnici naslavljajo potencialne potrošnike svojih oglasov. To pomeni, da so tisti, ki so socialno izključeni, tudi medijsko izključeni, ker jih oglaševalci ne prepoznavajo kot naslovnike svojih sporočil. Tako da so socialno izključene skupine tudi medijsko depriviligirane.

 

Pomembna naloga medijev je, da ustvarja agende, ki zapostavljenim ljudem omogočijo besedo, jih naredijo vidne in predstavijo realnost skozi tisto perspektivo, ki je zanje pomembna. Skratka mediji bi morali predstaviti tudi zapostavljene perspektive.

 

Vprašati se moramo, kako lahko drugi, ki tega problema nimamo, postanemo občutljivi za ta problem. Družba, ki ne napravi problemov skupnih in jih v tem pozitivnem pomenu besede napravi za politične probleme, jih pometa pod preprogo in se bo z njimi znašla v obliki nasilja, družbene patologije raznih vrst (od samomorov, do odvisnosti od tablet…).

 

Živimo vedno bolj v svetu informacij drug mimo drugega. Lepo je, da vsak lahko živi vsak po svoje. Moramo se zavedati, da živimo v skupnem svetu in ravno zato moramo določene težave razrešiti, da bomo lahko živeli vsak po svoje.

Gojiti načine mišljenja, da lahko od zunaj pogledamo na svojo lastno izkušnjo, kako bi jo videl nekdo drug. Če spoznamo drugega, se lahko zavemo posebnosti naše lastne izkušnje.

 

Naučiti se moramo temeljnega zaupanja vase, kaj je prav. Kajti v nasprotju s svojo vestjo in prepričanjem ne moreš večno živeti, saj nas to lahko dela nervozne, frustrirane in negotove in te navaja, da potem z umetnimi sredstvi to rešujejo, kot so tablete, zatekanje v fantazijo in kakršno koli odvisnosti.

 

“V nasprotju s svojo vestjo in prepričanjem ne moreš večno živeti,” še dodaja Jože Vogrinc.

 

 

Kako vi ohranjate kritično distanco do medijsko ustvarjene resničnosti? Kako vas mediji oziroma novinarski prispevki prepričajo, da jim verjamete? Na podlagi česa pa sem vam neka oseba ali sogovornik, ki nastopa v novinarskem prispevku, zdi bolj verodostojna?

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>