Manipulacija in propaganda

Kako se obranimo pred manipulacijo ali kako ohranimo odprt um

Mi smo tisti, ki obvladujemo in nadziramo propagando

Propaganda mi je od nekdaj vzbujala mešane občutke: po svoje me je privlačila, po drugi strani me je navdajala z nelagodjem. Kot da se v ozadju skriva sporočilo – ne drezaj. Podobno kot imajo besede spolnost, denar, politika, vera… Verjetno občutite nekakšno mešanico zadrege, radovednosti, privlačnosti, negativnosti, ki se pojavi ob tem, ko pomislimo na te pojme? Zakaj, če pa je večina teh zadev pomemben del naše vsakdanje realnosti?

 

Kaj imajo skupnega spolnost, denar, politika, vera in propaganda?

Vsem tem ‘omalovaževanim’ temam je skupno to, da so ključne v naših življenjih. A zaradi negativnega prizvoka, nas pogosto odvračajo od tega, da jih pobliže spoznamo in se o njih pogovarjamo. Res je, o teh stvareh nam je na eni strani neugodno govoriti, na drugi strani pa so predmet velikih konfliktov. Večina je prepričana, da so to umazane, negativne, težke teme, nekateri pa jih radi odpirajo in vlečejo na plano, češ da so to teme, ki zaslužijo posebno pozornost. Če bi o teh področjih lahko govorili nevtralno ali s sprejemanjem in razumevanjem, bi jih bolje (s)poznali in bi jih lahko v življenju koristno uporabili. Poudarek na koristno. Morda bi celo prišli marsikateri dobro prikriti skrivnosti do dna. Kajti vse te teme so močno orodje za vodenje, prepričevanje, celo manipulacijo.

 

Čista moč ni sporna, če je v rokah etike in zavesti

Propaganda predstavlja čisto moč, saj si lahko pridobi vpliv na naše razmišljanje in domišljijo. Ravno zato si ne moremo privoščiti, da o njej ne bi vedeli dovolj. Ravno zato jo moramo bolje spoznati in razumeti. S tem se lahko zavarujemo pred njenimi vplivi ali povečamo svoj vpliv. Pri tem je zelo pomembno, da jo uporabljamo skrajno etično.

Pojem propaganda se je tako začela povezovati s sinonimi, kot so laži, prevare, manipulacija, pranje možganov… Če govorimo o propagandi, takoj dobimo asociacijo na 2. svetovno vojno, ko jo je s pridom izkoroščal največji mojster propagande Joseph Goebbles. Po koncu te velike vojne za svetovno prevlado so se našli strokovnjaki, ki so na eni strani z grozo govorili o propagandi in jo označevali kot nekaj škodljivega, na drugi strani pa so se našli zagovorniki propagande, ki so trdili, da spet ni tako hudo.

 

Sodobno preimenovanje propagande

Kljub temu jo še naprej uporabljamo vsi, ki delamo v komunikacijah. Le da smo ji dali prijaznejše ime – preimenovali smo jo v odnose z javnostmi ali marketing. V osnovi gre za popolnoma enako zadevo, ki temelji na enakih principih. Tu je le vprašanje profesionalne etike uporabnikov. Ali jo uporabljamo za promocijo negativnih idej ali pozitivnih ter kako skrajnih in umazanih propagandnih oziroma prepričevalnih tehnik se poslužujemo.

 

Od poštene do prevarantske propagande

Avtorja Jowett in O ́Donnell sta propragando razvrstila v 3 različice glede na izvor oziroma zanesljivost vira informacij in glede na njen odnos do resničnosti:

  1. bela propaganda: pri njej so informacije resnične, vir je poznan, njen namen pa je zgraditi kredibilnost,
  2. siva propaganda: pri njej je vir informacij težko dostopen, resničnost podatkov pa le delna,
  3. črna propaganda: zanjo so značilne laži in neresnice, vir informacij ostane skrit ali je celo zmanipuliran, da ustvarja občutek, da jo vodi kdo drug. Pri tej obliki propagandist izbira vse vrste kreativne prevare.

V osnovi je propaganda le način prepričevanja ljudi, da bi naredili tisto, kar želimo: kupili izdelek, podprli idejo, se priključili gibanju/stranki…

Kot sem že pred kratkim pisala, menim, da je propaganda (bela) lahko odlično orodje, če ga uporabljamo etično (brez laži, z etičnimi metodami in z jasno predstavljenim virom in namenom propagandista) ter z njim promoviramo in širimo dobre, koristne ideje.

Da bi se lahko osvobodili nezaželenega vpliva, ki ga ima propaganda na nas in da bi jo uporabili za širitev pozitivnih idej, moramo pobližje pogledati principe propagande oz. kako deluje propaganda.

Manipulacija, propaganda_Mark Twain

Manipulacija, propaganda_Mark Twain

Propaganda v praksi

Teoretiki definirajo nekaj značilnih tehnik, ki jih propaganda uporablja za vplivanje na podzavest posameznika:

  1. Uporaba stereotipov – s tem se za označevanje nekih idej ali ljudi uporabi preproste in primitivne miselne sheme, ki se ravno zato med ljudmi zelo hitro razširijo. Poleg tega omogočijo, da ljujde sprejmejo stališča, ne da bi se o njem prej sami podučili, ga raziskali, se poglobili ali premislili. Na primer: skrajnež, levičar/desničar, japi, kmet, aktivist…
  2. Lepo zveneče posplošitve – omogočijo, da brez kritičnega presojanja sprejmemo ali odobravamo ideje, izdelke, ljudi… S tem, ko prepoznamo krepostno oznako, avtomatično verjamemo, da gre za dobro stvar. Na primer: zdravo, ekološko, naravno, trajnostno, organsko, znanstveno…
  3. Sklicevanje na božanskost: Idejo, osebo, koncept s sklicevanjem na božansko oziroma nadnaravno povzdignemo, tako da so kakršna koli nasprotovanja nepojmljiva. Če pa že pride do njih, potem so praktično videti kot izdaja ali bogokletstvo. Na primer: Mati zemlja, Pravica dana od boga…
  4. Transfer ali prenos: o tem govorimo, ko se ob določeni ideji ali argumentu uporablja nek simbol spoštovanja, organ, avtoriteto ali prestiž, ki ustvari občutek kredibilnosti, brez preverjanja. Na primer: znak univerze, zastava, pečat inštitucije, grb…
  5. Pričanje avtoritete: ugledna oseba ali zvezda neko idejo ali izdelek podpre kot dobro ali slabo. S tem želijo promotorji te ideje ali izdelka prek priljubljenosti oziroma uglednosti pričevalca prenesti naklonjenost in zaupanje tudi na idejo ali izdelek.
  6. Preprosti ljudje – govornik želi v tem primeru ciljno javnost prepričati o neki ideji, izdelku s sklicevanjem, da njim podobni ljudje idejo, izdelek že podpirajo ali uporabljajo. To lahko naredi prek zgodbe o preprostih ljudeh, ki so podobni posameznikom ciljne skupine. Na primer: Večina Slovencev to idejo podpira; večina podjetnikov je izdelek že preizkusila…
  7. Priljubljen trend: govornik prepričuje ciljno javnost z argumentom, da sprejme njegovo stališče do nekega izdelka ali zadeve, ker bo v nasprotnem primeru zamudil zares odlično priložnost, ki ji sledi že večina, ali pa bo tvegal izgubo položaja v določeni skupini, če tega ne bo sprejel tudi sam. Na primer: Vsi že počnejo to… Pridružite se prek 100.000 uporabnikom… Bodite med prvimi, ki ste preizkusili… Postanite del novonastajajočega trenda…
  8. Ponavljanje: večkrat ko neko zadevo slišimo, bolj se nam usede v podzavest. Sčasoma nam tako postane domača, zato ji nehote in nevede postanemo naklonjeni. Tudi če je trditev neresnična, se z njeno repeticijo trditev vsidra kot resnična.
  9. Umetna polarnost: ko govornik poskuša ustvariti predstavo, da gre le za dva možna vidika o določeni zadevi. S tem nas želi prepričati, da je samo en vidik gledanja na zadevo, čeprav je v resnici več različnih vidikov. Tu gre zopet za poenostavitev in izkrivljanje realnosti v stilu: ali ste z nami ali proti nam.
  10. Vroč krompir: gre za vnetljivo in pogosto neresnično izjavo ali vprašanje, ki jo/ga govornik navrže nasprotniku, da bi ga dobil nepripravljenega ali bi ga osramotil. Na primer: Pri tej zadevi niste dovolj naredili, da bi preprečili… Ali ste pridobili vsa dovoljenja?
  11. Zavlačevanje ali izmikanje vprašanju: S tem si propagandist pridobi dodaten čas ali se celo izogne odgovoru na vprašanje. Na primer: Prej moramo narediti raziskavo. Delamo na tem. Zadeve še proučujemo.
  12. Najmanjše zlo: opravičevanje neprijetnega ali nepriljubljenega vidika ali dejanja. Na primer: Tudi meni je kot človeku zelo težko, da moramo postaviti ograjo pred migranti, vendar…
  13. Grešni kozel: Prelaganje krivde na eno osebo ali skupino brez temeljitejše raziskave za odvračanje pozornosti od pomembnih vprašanj. Na primer: Razmere v gospodarstvu so slabe, ker prejšnja vlada ni sprejela primernih ukrepo.
  14. Neusklajenost vzrokov in posledic: s tem se javnosti zamegli, kaj je v resnici vzrok in kaj posledica. Na primer: Na potrošnikih svet stoji.
  15. Jemanje iz konteksta: Uporaba selektivnih informacij, namesto, da bi predstavili celotno sliko. Na primer: Uživanje mesa je rakotvorno (namesto celotnega dejstva, da je uživanje mesa škodljivo le, če v tem pretiravamo ali če uživamo predvsem industrijsko predelane mesne izdelke).
  16. Površno sklepanje: ko zaključek naredimo glede na nezadostne dokaze ali ko zaključek ni popolnoma ustrezen glede na dejstva in dokaze. Na primer: Večina nemških podjetij je poznana po kakovostnih izdelkih, zato nemška podjetja večinoma izdelujejo kakovostne izdelke.
  17. Napačna analogija: ko je primerjava preveč drastična ali dramatična. Na primer: Trenutna družbena in gospodarska situacija spominja na tisto pred prvo svetovno vojno, zato lahko v kratkem pričakujemo zaostrene razmere.
  18. Zloraba statistike: uporaba samo določenega dela podatkov, ki kaže situacijo v pozitivni luči, čeprav je v resnici celotna situacija popolnoma nasprotna.
  19. Uporaba strahu: ljudje smo racionalna in iracionalna (čustvena) bitja. A drugi dobijo na nas večji vpliv, če igrajo na naša čustva. Še posebej strah je močno čustvo, ki takoj pritegne našo pozornost in poslušnost. Bolj ko nam ga razplamtijo, bolj se poveča naša pokornost. Seveda si ne želimo, da bi nas bilo strah oziroma da bi se zgodile posledice, ki se jih bojimo, zato smo pripravljeni tudi ubogati ali narediti kar nam naročijo.

 

Skrajno škodljiva različica vplivanja na podzavest posameznikov

Še bolj skrajna metoda vplivanja na podzavest posameznika pa je pranje možganov. To je takrat, ko nekdo začne v nekaj verjeti, čeprav v to ni prepričan, a to vseeno sprejme, da bi se izognil težavam, ki bi sledile v primeru nestrinjanja. Pranje možganov najprej zavzame namerne in dejavne korake, da bi oropal posameznika individualnosti, nato pa si prizadeva, da bi zgradil nekaj, popolnoma novega na zasnovi, ki je ostala. Koraki pranja možganov se začnejo z:

  1. napadom na identiteto
  2. ustvarjanjem občutka krivde
  3. samoizdajo posameznika
  4. totalnim konfliktom in osnovnim strahom
  5. sledi stanje miline in ugodne priložnosti
  6. prisiljenost priznanja
  7. kanaliziranje krivde
  8. faza popolnega učenja

 

Najboljša možnost: pristranska odprtomiselnost

Glede na to, da je propaganda res močno orožje v rokah tistega, ki jo izvaja, je lahko sporna, če ima ta sporne interese. A preden se začnemo jeziti, se spomnimo: vsi smo isti – vsi smo egoistični. Vsi hočemo uspeh, denar, zabavo, srečo, kariero, zdravje, ugled čim več prostega časa, mir, počitek, potovanja, dobre odnose, družino, lepoto… Vse se vrti okoli tega.

Torej smo vsi pristranski. A (po)ostanimo vsaj odprtomiselni.

Svet bo še naprej uporabljal propagando. A lekcija, ki vam jo želim predati, je da ostanimo radovedni, širimo svoje obzorje in zastavljajmo prava vprašanja (sebi in drugim).

Smo najbolj propagandizirana družba v zgodovini, zato je še bolj pomembno, da sprašujemo vprašanja. Ne pozabimo: mi smo tisti, ki obvladujemo propagando.

 

Recept za obrambo pred propagando in manipulacijo

Trezno glavo pred propagandno manipulacijo, ki ne želimo, da bi vplivala na nas, si pridobimo, da:

  • Kritično precenimo, kar vidimo in slišimo – ne verjemimo takoj vsega, kar nam povedo, saj vsaka informacija ni resnica, temveč preverimo, kaj pravi naš zdravi razum.
  • Dvomimo v vse, zastavljajmo čim več vprašanj in iščimo globjo resnico.
  • Izzovimo naša lastna prepričanja in nagnenja, s katerimi smo vzgojeni. Ozavestimo jih, jih preverimo in ohranimo, če se nam zdijo prava, ali jih zamenjamo, če niso.
  • Odprimo zavest za nove perspektive in nove poglede ter spoštujmo drugačna mnenja, četudi se z njimi ne strinjamo.
  • Družimo se z ljudmi iz različnih ozadij, spoznajmo njihova prepričanja in življenje.
  • Povežimo se v debate z ljudmi iz različnih kulturnih ozadij, da bi zgradili odnose, izboljšajmo razumevanje in razblinimo kakršne koli mite.
  • Berimo in učimo se o drugih kulturah in ljudeh.

 

Katera metoda vam najbolj pomaga pri ohranjanju kritičnega mišljenja? Kakšen je vaš pogled na propagando? 

 

Več o tem, kako mediji krojijo naše razmišljanje, pa si preberite v intervjuju z Lenartom J. Kučičem, vrhunskim raziskovalnim novinarjem Sobotne priloge Dela (ki je dokaz, da raziskovalno novinarstvo kljub nasprotnemu vtisu še obstaja).

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>