Edvard Kadič o izboljšanju komunikacijskih spretnosti

Kako izboljšati svoje komunikacijske spretnosti

Vam jezik teče kot namazan?

Ali za vas bolj velja pregovor: kdor jezika špara, kruha strada?

 

Če si nalijemo čistega vina, hitro ugotovimo, da je naš uspeh v življenju (tako zasebnem kot poslovnem) odvisen od naših komunikacijskih spretnosti. No, seveda ne namigujem, da moramo redno prakticirati kozarček vina ali dva, da nam bodo besede lažje tekle z jezika. Sicer to navadno deluje, ni pa vedno najbolj uporaben recept v dolgoročnem smislu.

 

Komunikator s karakterjem, karizmo in samozavestjo

Za kakšno bolj trajno rešitev, se moramo osebnostno ‘postaviti’ kot nekdo s karakterjem, karizmo, samozavestjo in komunikacijskimi spretnostmi ter se spoznati tudi s tehnikami pozitivne manipulacije, kot jih imenuje današnji sogovornik, strokovnjak za komunikacijo, ki se že dvajset let ukvarja z osebnostnim razvojem, s poudarkom na osebni karizmi in govorici telesa – Edvard Kadič.

 

Edvard Kadič, sicer filozof, podjetnik, predavatelj, mentor in svetovalec, je tudi avtor številnih knjig, kot so Govorica telesa in osebna karizma, Zapeljevanje, Povezava z večnim, 30 nasvetov za dober prvi vtis. Z njim smo se srečali, ko je gostoval na tretji podjetniški videokonferenci Bodi sprememba, v organizaciji Poslovne Boginje dr. Špelce Morojna, ter ga povabili na kratek video intervju, ki si ga lahko ogledate in se opremite z zanimivimi in uporabnimi komunikacijskimi vidiki. Edvard Kadič nam je razkril tudi svoj komunikacijski ‘lapsus’, ki se mu je pripetil na nekem predavanju, ko je predaval o učinkoviti in uspešni komunikaciji.

 

 

 

 

Če želimo uspešno dosegati najrazličnejše cilje v vsakodnevnem življenju, kot so:

  • prepričati šefa, da nam odobri nov projekt, ki nam predstavlja zanimivo karierno priložnost, ali nas pošlje na izobraževanje, ki se ga že nakaj časa želimo udeležiti;
  • pregovoriti sodelavca, da nam pomaga pri določenem projektu ter nam pomaga s svojimi veščinami, čeprav pravi, da ima že sam svojega dela čez glavo;
  • v kratkem se nam obeta predavanje pred večjim občinstvom in želimo nastopiti samozavestno ter pritegniti njihovo pozornost, da si nas bodo zapomnili in jih bomo navdušili za sodelovanje;
  • stranki bi radi prodali naš izdelek;
  • otroke želimo prepričati, da pojedo tudi kaj zelenjave za kosilo;
  • partner-ja/ko bi radi navdušili, da se ob koncu tedna z nami odpravi na izlet v hribe, čeprav je sam bolj morski privrženec …

… potem moramo ugotoviti, katera področja igrajo v komunikaciji ključno vlogo in predvsem – katera od teh so naša šibka točka.

 

Slovenec v komunikacijo vstopa z izhodiščem Kaj bodo pa drugi rekli?

Kot je v tokratnem video intervjuju izpostavil naš sogovornik Edvard Kadič, imamo Slovenci dokaj slabo izhodišče kar se tiče komunikacije in predvsem samozavesti. Slovenci smo namreč znani po pregovorni germanski skromnosti, ki se najpogosteje odraža kot pretirana osredotočenost na druge, v slogu ‘kaj bodo pa drugi rekli’. Ta nas omejuje predvsem pri svobodnem, ponosnem in samozavestnem izražanju svojega mnenja, stališč, pogledov. V našo komunikacijo vnaša zagrajenost, zaprtost, lažno skromnost. Znani smo po tem, da raje izražamo pol-mnenja in čakamo, da drugi prej predstavijo svoje mnenje, preden ga izrazimo sami.

 

Pohvaliti ali kritizirati?

Da raje kritiziramo kot hvalimo, pa je po Kadičevem mnenju tudi posledica tega, da Slovenci slabo prenašamo pohvalo in če smo je že deležni, nas prej spravi v zadrego kot bi nam bila v zadovoljstvo. In ker ljudje neradi spravljamo druge v zadrego, potem jih pač nehamo hvaliti.

 

Zdaj ko smo to prepoznali in se tega zavedeli, se s tem nikakor ne moremo kar sprijazniti. Nenazadnje nam takšna komunikacija ne pomaga v življenju, kvečjemu nam ga otežuje.

 

Kaj torej lahko naredimo? Zgradimo svojo samozavest!

Najpomembneje je, da začnemo graditi svojo samozavest, ki prihaja od znotraj in v komunikaciji predaja tiho (neverbalno) sporočilo, ki ga sogovorniki ali poslušalci začutijo ne glede na to kaj govorimo.

 

Kot pravi Edvard Kadič je samozavest občutek oziroma naše pozitivno pričakovanje glede na naše znanje in razumevanje tveganja, s katerim se soočamo v dani situaciji. Ves čas namreč tehtamo ali bomo tveganje v določeni situaciji dobro izpeljali ali ne.

 

Samozavest se na neki točki preliva s karizmo, ki prav tako prihaja od znotraj in jo ima vsak od nas. Hkrati pa jo v procesu odraščanja izgubimo in si jo moramo znova priučiti. Karizma je namreč priučena in prirojena, je prepričan naš karizmatičen sogovornik Edvard Kadič.

 

Kdo je najbolj karizmatična oseba, pa nam je Edvard Kadič zaupal v zanimivem video prispevku. Prav tako je za naš intervju razkril, kaj imata on (Edvard Kadič) in Slavoj Žižek skupnega.

 

Se strinjate s povedanim oz. kakšno je vaše mnenje o tej temi? Vam jezik teče brez težav, ste zadovoljni z odnosi, ki jih vzpostavljate z ljudmi okoli vas? Kaj vam predstavlja največjo težavo v komunikaciji z drugimi?

 

 

P.S. Dodaten bonus za povečanje samozavesti

V začetku leta smo za plesni studio Mademoiselle začeli z zanimivo družbeno odgovorno akcijo Samozavestne ženske, s katero želimo prispevati k ozaveščanju javnosti, kako postati bolj samozavestni. K sodelovanju smo povabili tudi številne znane Slovenke, ki so morale zgraditi svojo samozavest, da so se pogumno izpostavile s svojim delom in zgradile svojo prepoznavnost v javnosti. A kot se je izkazalo – samozavest tudi njim ni bila položena v zibelko, a z izkušnjami jim je uspelo. Nasvete in izkušnje delijo tudi z gledalkami, da bi jim bile v pomoč pri povečanju njihove samozavest in bi lahko zajele življenje s polnimi pljuči.

Naše sogovornice so: Oriana Girotto, Rebeka Dremelj, Azra Selimanovič, Marion Crampe, Marija Zmosta, Ana Klašnja.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>