GDPR in piar, odnosi z javnostmi

GDPR v odnosih z javnostmi

Ali piarovci potrebujemo privolitve s strani novinarjev za pošiljanje sporočil za javnost?

 

Čeprav je glavna GDPR evforija že za nami, pa vsekakor aktivnosti v okviru te direktive glede varstva osebnih podatkov niso še šle v pozabo (in tudi nikoli ne bodo). Nasprotno določene stvari so se šele zdaj izkristalizirale oziroma se še razjasnjujejo sproti.

 

Namreč na eni strani praksa vedno prinese nepričakovane konkretne situacije, ki jih je težko vnaprej predvideti in se na čisto vse pripraviti. Na drugi strani pa se niti slovenska zakonodaja še ni popolnoma uradno prilagodila uredbi GDPR, saj še čakamo na sprejem novega zakona ZVOP-2.

 

Ko je uredba 25. maja 2018 stopila v veljavo, pa so se strokovnjaki za odnose z javnostmi pošteno oddahnili, saj je informacijska pooblaščenka na pobudo nekaterih članov društva za odnose z javnostmi PRSS in Društva novinarjev Slovenije, podaja svoje javno mnenje na to temo in potrdila, da podatki novinarjev v okviru medijskih adrem, ki jih pri delu uporabljamo piarovci, sodi pod zakonit interes za opravljanje naloge v javnem interesu, kamor se uvršča delo novinarjev in medijskih hiš.

 

Informacijska pooblaščenka je ob tem povedala: »Obdelava osebnih podatkov po Splošni uredbi je dopustna, če obstaja katera od pravnih podlag, ki jo določa člen 6 (1) Splošne uredbe. Po členu 6 (1e) Splošne uredbe je obdelava zakonita, kadar je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Po členu 6 (1f) je obdelava zakonita, kadar je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Delo medijev (in s tem novinarsko delo) je po 4. členu Zakona o medijih1 opredeljeno kot javni interes, kadar gre za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete; za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev; za kulturo javnega dialoga; za utrjevanje pravne in socialne države; za razvoj izobraževanja in znanosti.«

 

Informacijska pooblaščenka je tako izrazila strinjanje z izhodišči v dopisu društva PRSS in Društva novinarjev Slovenije, da nedvomno obstaja legitimen interes, da lahko organizacije (tako javnega kot tudi zasebnega) obveščajo javnost o svojem delu, dogodkih in drugih vsebinah. Nedvomno torej obstaja zakoniti interes v smislu točke 6 (1f) Splošne uredbe, za zasebni sektor, da lahko uporablja zakonito pridobljene osebne podatke novinarjev za obveščanje o dogodkih in drugih vsebinah, ki jih želijo razširiti do splošne in specifične javnosti. Subjekti na strani javnega sektorja pa nosijo celo odgovornost obveščati javnost o svojem delovanju. Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (po katerem delujejo izvajalci javne službe varstva kulturne dediščine – muzeji, galerije, itd.) sodi v okvir javne službe varstva kulturne dediščine tudi ‘predstavljanje javnosti 2’.

 

Celoten odgovor informacijske pooblaščenke si lahko preberete na strani društva za odnose z javnostmi PRSSin Društva novinarjev Slovenije.

 

 

Ključno in najpomembnejše vprašanje za izvajanje odnosov z javnostmi v praksi je tako razjasnjeno in odkljukano, a med stanovskimi kolegi v stroki odnosov z javnostmi, se še vedno pojavljajo številna vprašanja vezana na uresničevanje direktive GDPR in ustrezno prilagajanje. Kajti v praksi se vsakdo od nas piarovcev srečuje s situacijami, ko se vedno znova sprašujemo ali ravnamo skladno z omenjeno uredbo.

 

Podrobnejši odgovori na še vedno odprte dileme in izzive so s strani pravnika, informacijske pooblaščenke in nekaterih drugih piarovcev že objavljeni v julijski številki Marketing magazinaZato vas vabimo, da si zagotovite svoj izvod in se ustrezno informirate.

 

 

Kakšen pa je vaš pogled na uredbo GDPR in kaj vam pri uresničevanju njenih zapovedi predstavlja največ izzivov? Veseli bomo vašega komentarja spodaj.

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>