Diggit nagrajenci

Diggit: Vizionarja Peter Hinssen in Elon Musk priznavata, da ne vesta kaj delata

Diggit 2019, konferenca o digitalnih komunikacijah

Digitalne tehnologije so dandanes prežete v skoraj vsako našo aktivnost, hkrati pa prinašajo nenehne spremembe v naša življenja, zato so organizatorji konference Diggit letos poudarek namenili tako trendom kot pastem, s katerimi se vsi soočamo. Vse bolj postajamo ujetniki tehnologije, ki nas odvrača od stika s samimi saboj in od spoštovanja svoje narave. To vse več ljudi vodi v izgorelost. Podatki kažejo, da kar 55 odstotkov Slovencev trpi za izgorelostjo.

 

Sara Isakovič in Ilka Štuhec si z vizualizacijo pomagata dosegati želene cilje

Diggit konferenca o digitalnih komnunikacijah_Sara Isakovič

Zato se moramo zavedati, da je ob vseh teh zunanjih tehnoloških in drugih dražljajih pomembno pozitivno razvijati svoje možgane, je spomnila naša plavalska olimpijka Sara Isakovič, ki se že nekaj časa ukvarja s performance psihologijo. Razkrila je, da je olimpisjko medaljo in številne druge dosežke osvojila tudi po zaslugi posebne možganske tehnike, ki jo vsi poznamo pod imenom vizualizacija. Opozorila je na pomen vizualizacije in meditacije, ki nam v življenju lahko veliko pomagata pri uspešnejšem doseganju ciljev, kar tudi sama vsakodnevno prakticira. Najbolj idealno je, da to počnemo zvečer preden zaspimo, saj se takrat možgani umirijo, zato naše pozitivne predstave lažje dosežejo podzavest, od koder nas, ko se zbudimo, usmerjajo v želene dosežke. Ob tem pa je poudarila, da je seveda pomembno tudi delo, vaje in aktivnosti v zastavljeni smeri.

 

Tudi Ilka Štuhec je povedala, da si sama pomaga pri doseganju svojih ciljev z vizualizacijo. Udeležence je želela še spodbuditi, da je treba vedno verjeti vase in da se je za vse dosežke potrebno potruditi. Pri tem moramo vedeti, da vedno pridejo padci in neuspehi, a treba se je pobrati in nadaljevati pot.

 

Inspirativne zgodbe kot glavni vir spodbude ob težavah

Zanimive in spodbudne so bile tudi zgodbe in ugotovitve 6 uspešnih poslovnih žensk Katje Krasko Štebljaj iz Elesa, Manje Gradišek iz NLB, Viktorije Radojević iz Mercatorja, dr. Nine Slabe, Alme Čaušević iz Beletrine in Saše Zor iz Intercontinentala. Vsaka izmed njih je ponudila zanimiva razmišljanja in rešitve o aktualnih življenjskih problematikah, s katerimi se dnevno srečujemo. Med njimi so izgorelost, potreba po digitalnem razstrupljanju, kulinaričnem sproščanju, vzpostavitev novega življenje v novi državi, spremembe, ki jih prinese materinstvo, ter pomen branja in pripovedovanja zgodb v digitalni dobi.

Diggit konferenca o digitalnih komnunikacijah_Zgodbe 6x10

Takšne in podobne zgodbe so zelo pomembne, saj so lahko glavni vir spodbude, ko se znajdemo v težavah, je dejala Katja Krasko Štebljaj in razkrila, da so jo pri premagovanju svoje izgorelosti pomagale motivirati ravno najrazličnejše inspirativne zgodbe.

 

Po mnenju Katje Krasko Štebljaj je tudi pomembno, da ljudje vzamemo stvari (vključno z zdravjem) v svoje roke in se sami izobražujemo, namesto da slepo sledimo mnenju zdravnikov, ki se morda premalo poglobijo v naše težave, saj večinoma obravnavajo le posamezne simptome.

 

Avtentičnost in stik s sabo glavni sestavini za srečo in uspeh

Omenjene govornice pa so se strinjale, da je pomembno, da ostanemo v stiku sami s sabo, da smo avtentični in da se ne trudimo za vsako ceno ugajati drugim. Poslušati moramo svoje potrebe in biti zmerni z ambicioznostjo. Kot je dejala Manja Gradišek, dela nikoli ne zmanjka, zato je treba znati ustaviti hrčka v glavi, ki nam ves čas nekaj prigovarja, in si vzeti tudi čas za umiritev uma. Njej zelo pomaga skok v naravo. Lahko pa si umislimo tudi psa ali drugo domačo žival, ki nas prav tako pomaga sproščati in nas navdaja s pozitivno energijo.

 

Peter Hinssen: desetina delovnih mest bo izginila, vsa pa se bodo spremenila

Vrhunec kongresnega dneva je bilo predavanje vizionarja, tehnološkega zanesenjaka in odličnega poznavalca Silicijeve doline Petra Hinssena. Njegovo sporočilo udeležencem Diggita je bilo, da se morajo podjetja nenehno na novo izumljati, če želijo uspešno krmariti v svetu nenehnih sprememb. V prihajajočem svetu bomo namreč priča intenzivni avtomatizaciji in globalizaciji, ki bosta med drugim povzročili tudi, da bo 10 odstotkov obstoječih delovnih mest izginilo, 100 odstotkov pa se jih bo spremenilo. Zato bo po njegovem mnenju odgovor na vprašanje ‘kaj’ mala malica, izziv pa bo najti ustrezen odgovor na vprašanje ‘kako’.

 

Zanimivo je bilo njegovo opažanje, da obstajata 2 vrsti ljudi: tisti, ki vedo, kaj delajo, in tisti, ki ne vedo, kaj delajo. Prvih je 99 odstotkov, 1 odstotek pa je takih, ki ne vedo, kaj delajo oziroma si to upajo tudi na glas priznati. To je po svoje razumljivo, saj tudi v dvorani ni bilo junaka, ki bi dvignil roko in priznal, da ne ve, kaj dela. Pritisk kolegov, sodelavcev, konkurence in celotne družbe je namreč velik, zato se vsi borijo in težijo na področje poznanega. Eden redkih predstavnikov 1 odstotka, ki to tudi (večinoma) javno prizna je Elon Musk, saj se večinoma ukvarja s projekti, preko katerih odkriva popolnoma nove, še neprehojene poti.

 

Avtomatizacija in robotizacija brez zdravega razuma bosta neživljenjski

Diggit konferenca o digitalnih komnunikacijah_Peter Hinssen 1

Peter Hinssen je naše razmišljanje umeril tudi na pomen opazovanja statičnosti, v primerjavi s fluidnostjo. To je še posebej pomembno zaradi prihajajoče avtomatizacije in robotizacije, ki tako prežema naše poslovanje, da se pogosto v odnosu s strankami pokaže pomen uporabe zdravega razuma. Kajti izkaže se, da pretirana statičnost (slepo sledenje navodilom) hitro postane neživljenjska, če v navodilih podjetij ni vključena tudi možnost uporabe zdravega razuma.

 

Nekatera tehnološka podjetja v Silicijevi dolini že veliko uporabljajo termin psihološke varnosti, ki ljudi pozitivno spodbuja, da razmišljajo inovativno, namesto da le sledijo pravilom iz strahu, da bi se odločili sami in pri tem naredili napako. Ob tem je Hinssen navedel inspirativen citat Nelsona Mandele, ki bi moral biti vodilo vseh nas: “I never fail, I either succeed or learn!”

 

Kljub vsej tehnologiji se bomo morali vse bolj začeti tudi spraševati: ali kot družba na človeški ravni zares delamo napredek, je prepričan Peter Hinssen. Postati bomo morali zelo zavestni svojih dejanj in njihovih posledic ter bomo morali uporabiti maksimalno kreativnost, da bomo ustvarili svet, v katerem bomo ob vsem tehnološkem napredku tudi uspešni in zadovoljni. Pri tem bo ključen tudi izobraževalni sistem, ki se bo moral spremeniti, da bo sovpadal s prihajajočo realnostjo, bo dovolj inspirativen za ljudi, da bo v njih spodbujal željo po učenju, namesto jo zaviral.

 

Aljoša Bagola: Razpolovite razpoložljivost in podvojili boste razpoloženost

Med najbolj obiskanimi je bilo tudi predavanje Aljoše Bagola iz Pristopa, ki je izvirno odstrl realne sodobne družbene pojave, kot stranske učinke sodobne propagande, ki spretno zlorablja človeške šibkosti oziroma zakonitosti delovanja naših možganov.

 

Ljudje smo istočasno novofili in novofobi, zato ni presenetljivo, da nenehno živimo v konfliktu med težnjo, ki jo ženeta radovednost in varnost. To težnjo idealno potešijo družbeni mediji, ki so hkrati ‘idealno mašilo’, da se odklopimo od realnosti in pošljemo možgane na pašo. Težava je mamilna funkcija družbenih omrežij, ki v pričakovanju všečkov ustvarjajo čisto pravo dopaminsko odvisnost v naših možganih.

 

Vse to pa nas oddaljuje od idealnega stanja človeka, da bi se v življenju počutil izpolnjenega, kajti za občutek izpolnjenosti, moramo ustvarjati oziroma biti sposobni vsaj 45 minut predanega posvečaja delu. Ko ta tok prekinemo, znova porabimo okoli 25 minut, da se vrnemo v tok.

 

Ker dovolimo zunanjim dejavnikom (od tehnologij do drugih motilcev), da vdirajo v naš miselni tok, ustvarjamo svoje nezadovoljstvo in drvimo v brezno izgorelosti. Zato Aljoša Bagola svetuje: “Razpolovite razpoložljivost in podvojili boste razpoloženost.”

 

Bodite priča kovanja vsakega svojega pričakovanja

Diggit konferenca o digitalnih komnunikacijah_Aljoša Bagola

Na naše zadovoljstvo v življenju pa vplivajo tudi pričakovanja, ki so pogosto napačna, ker sploh niso naša ali si jih ne znamo pravilno postaviti. “Bodite priča kovanja vsakega svojega pričakovanja,” se je še kreativno z besedami poigral Aljoša Bagola.

 

Opozoril pa je tudi na izjemno povečano količino informacij, s katero smo soočeni dandanes. V 48 urah ustvarimo toliko informacij, kot smo jih ustvarili od leta 0 do 2001. Na žalost pa gre večinoma za prazne vsebine, kot so slike naših hišnih ljubljenčkov, naših obrokov, sebe kot kosa mesa… K temu prispevamo vsi, saj smo nagnjeni k posnemanju, zato se ob tem niti ne sprašujemo, zakaj to počnemo. Ob tem je Aljoša Bagola opozoril, da je še posebej za mlade pomembno, da razvijejo kritično distanco do svojih objav: “Ne objavi, kar te lahko gnjavi!”

 

Družbene medije pa so v svoj prid odlično uporabili tudi politiki, ki si prizadevajo predvsem biti čim bolj ‘všečkljivi’, da bi lahko bili izvoljivi. Nevaren spremljajoč sindrom, na katerega še opozarja Aljoša Bagola, je tudi signalizacija kreposti na družbenih omrežjih. Vsi skupaj pa živimo v obdobju emokracije, ki skrbi, da smo dovolj zamoteni z nepomembnimi temami, da se nam ni treba ukvarjati sami s sabo. S tem ko se zapiramo vsak v svoj ‘mehurček’ prepričanj, se kaže še en nevaren trend – diskurs sovražnosti do drugače mislečih na vseh ravneh.

 

Če spremenimo pričakovanja, lahko pričakujemo spremembe

Slabosti sodobne tehnologije pa kar ni konec, saj se izkaže, da nas energetsko izčrpavajo. Energijo pa potrebujemo, da bi si lahko ustvarili razmere za naše dobro počutje. To se odraža predvsem kot odločevalska utrujenost, saj moramo v vsakem trenutku sprejemati ogromno odločitev, kar nas izčrpava. Aljoša Bagola tako svetuje, da si po vzoru nekaterih vplivnih osebnosti, poenostavimo določene stvari v svojem življenju, da bodo potekale rutinsko, mi pa bomo ohranili energijo za pomembnejše stvari.

 

Svoj davek pa terjajo tudi mediji, ki s svojimi informativnimi oddajami in šokantnimi novicami poskrbijo za naše izločanje adrenalina. S tem si nas prizadevajo prikleniti pred  zaslone. A adrenalin v nas ostane z nami skozi ves dan in tesnoba se še krepi. Tu pa vstopijo oglaševalci, ki v nas ustvarjajo izkrivljena pričakovanja resničnosti – v kateri se vse naše želje uresničujejo brez napra (seveda s pomočju točno določenih izdelkov oglaševalcev). Ustvarjajo pa tudi trende, ki jim želi večina slediti, da se čuti povezana. Ob z mediji ali tehnologijami nezapolnjenih trenutkih se tako najlažje potolažimo z nakupom nečesa, česar večinoma sploh ne potrebujemo, čeprav nam skozi oglase obljublja rešitev.

 

Da bi si zagotovili občutek izpolnjenosti in zadovoljenosti, se moramo vprašati in si razjasniti, kaj je tisto, kar nam v življenju zares pomeni, svetuje Aljoša Bagola. Dovoliti pa si moramo tudi biti kreativni in se k temu celo spodbujati. “Če spremenimo pričakovanja, lahko pričakujemo spremembe,” zaključi Aljoša Bagola in doda, da moramo ob tem posodobiti tudi kriterije, kaj sreča sploh je za vsakogar od nas.

 

Influencer marketing lahko izstreli podjetja na poti do prepoznavnosti

V debati o vplivnežih je Domen Mavrič na odru klepetal z ‘Instadekleti’ Ivajano Banić, Tino Gaber in Pio Pustovrh. Opozorili so na pomen ustvarjanja vsebine, s katero se uporabniki lahko poistovetijo. Še posebej je zaželeno, da vključimo čustva, saj jih imajo ljudje radi, zato to vedno pritegne njihovo pozornost. Strinjali so se, da naročniki pogosto želijo z vplivneži sodelovati le na kratek rok, pri čemer težje nastanejo pristne vsebine, ki bi prepričale sledilce vplivnežev. Slednji namreč hitro zaznajo, kdaj nek vplivnež ne stoji za vsemi pohvalnimi, promocijskimi besedami. Pogovor pa so šokantno prekinili Dunking Devils, ki so se skoraj ‘izstrelili’ na oder in v trenutku še dodatno dvignili energijo in razpoloženje poslušalcev.

 

Kako se lahko podjetje uspešno izstreli in poveča tako prepoznavnost kot prodajo prek novodobnih vplivnežev, so na lastnem primeru predstavili v slovenskem startup-u Mali junaki, ki ustvarjajo personalizirane knjige za otroke. Eno od teh so poslali tudi hčerki Khloé Kardashian ob praznovanju njenega prvega rojstnega dne. Znana influencerka je bila nad darilom tako navdušena, da je to delila tudi na svojih družbenih omrežjih in drastično povečala prepoznavnost Malih junakov.

 

Zoran Savin: naložbe v digitalno oglaševanje rastejo tudi v Sloveniji

Zanimivo pa je bilo slišati tudi rezultate raziskave AdEx 2018 o bruto naložbah v digitalno oglaševanje za leto 2018, ki jo je tudi letos opravil evropski urad za interaktivno oglaševanje (IAB Europe). Na Diggitu je rezultate podrobneje predstavil Zoran Savin, direktor Zavoda IAB v Sloveniji. Povedal je, da slovenskih trg še vedno raste s 16-odstotno rastjo naložb v digitalno oglaševanje. Skupno vrednost trga digitalnega oglaševanja pa pri IAB ocenjujejo na 54,7 milijona evrov. Digitalno oglaševanje tako že nekaj let ‘zajeda’ v kolač celotnih naložb v oglaševanje. Opaziti je, da se povečujejo vložki v influencer marketing, prav tako v LinkedIn in Twitter. Po mnenju Zorana Savina naložbe poganja predvsem gospodarska rast na eni strani, na drugi strani pa tudi določeni trendi, kot so video in mobilne tehnologije. Pri naložbah v digitalno oglaševanje pa podjetja zavira predvsem komplekstnost vlaganja.

 

Diggit konferenca o digitalnih komnunikacijah_žirija

Odlična energija, zanimiva in odprtomiselna druščina udeležencev, številne nove informacije, izmenjava mnenj ter dobra organizacija so zaznamovali letošnji Diggit, ki mu je pozitiven priokus skozi ves dan dozirala tudi simpatična in pozitivna voditeljica Tara Zupančič. Dogodek pa se je zaključil še s podelitvijo številnih nagrad in prijetnim druženjem.

 

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>